V mojo elektronsko pošto redno zaide tudi kakšno nenaročeno sporočilo s krščansko vsebino. Eno teh so tudi sporočila nekega ameriškega binkoštnega pastorja. Ponavadi jih brišem, zadnjič pa me je zanimiv naslov spodbudil, da sporočilo preberem. Ker možakar objavlja ista sporočila tudi v svojem blogerju, posredujem povezavo:

http://inbythroughhim.blogspot.com/2008/06...se-abraham.html

Naslov prispevka je Zakaj je Bog izbral Abrahama?

Odgovor je tako arminijanski in pelagijanski, da skoraj ne more biti bolj.

Bog naj bi izbral Abrahama:

1. Ker je bil Abraham sposoben živeti življenje vere.

2. Ker je bil poslušen.

3. Zaradi pomnoževanja vere.

ad 1) Tole je tako povedano, kot da je bil Abraham sposoben sam po sebi in iz sebe živeti življenje vere. Zasluga gre torej Abrahamu. Bog je samo ugotovil, kakšen fant od fare je tale Abraham, zato ga je izbral. Bog torej izbere dobre dečke.

ad 2) Abraham je imel po Scottu Phillipsu še eno kvaliteto: to je poslušnost. Bog je izbral Abrahama, ker je bil le-ta poslušen. Gre za še eno naravno kvaliteto in Abrahamovo dobro lastnost, ki je bila Bogu všeč.

ad 3) S tem se v glavnem strinjam.

Sveto pismo ne pravi, da je Abraham sam proizvedel svojo vero, temveč, "jo je bil prejel" ( prim. Rim 4,11 ). Prejel pa jo je od Boga. Abraham je veroval vero, ki jo je prejel od Boga. Poslušnost je bila le posledica te vere. Božja beseda pravi na drugem mestu glede našega odrešenja: "Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar." (Ef 2, 8 SSP) Opravka imamo z naslednjim zaporedjem: milost -> vera (= sredstvo, po katerem prejmemo milost) -> naša odrešenost. Zgodba pa se ne konča na tej točki, ampak ima nadaljevanje v delih, ki so posledica, oziroma sad vere, oziroma, kakor je pisano: "Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli." (Ef 2,10 SSP) Bog je torej tisti, ki deluje v nas in preko nas, ne pa mi sami, oziroma "Bog je namreč tisti, ki po svojem blagohotnem načrtu udejanja v vas hotenje in delovanje." (Flp 2,13 SSP)

Arminijansko pojmovanje, da je Bog izvolil Abrahama, ker je v njem videl določene kvalitete, je torej na zelo trhlih nogah. Abraham je bil izvoljen v skladu z Božjo suvereno voljo, ne pa zaradi svojih osebnostnih lastnosti.

.
Tega pa pastor ni rekel, oziroma vsaj iz zgoraj navedenega ni razbrati.

"Abraham was able to live a life of faith."

Res je, da tistega ni rekel. Ni pa niti povedal, zakaj je bil Abraham zmožen (sposoben) živeti življenje vere. Našteva neke značilnosti vere in življenju iz vere, ne pove pa, kje je vzrok tega.

Če rečeš ljudem: "Abraham je bil zmožen življenja iz vere," bodo pač morda rekli: "Tudi jaz sem tega zmožen." Ampak to ni ravno res. Arminijanec pravi: "Bog je res vse pripravil, na meni pa je, da to vzamem ali ne." Človek torej ima sam po sebi neko zmožnost, da po lastni volji uresničuje Božje načrte, ali pa jih ne uresničuje. Bog je v tem primeru odvisen od človeške muhavosti.

Sposobnost je Abraham prejel od Boga in imel jo je, še predno je zaslišal božji klic. Okej, lahko rečeva, da ga je Bog izvolil že prej.
Bog res pogosto izvoli za orodje svojega delovanja ljudi, ki jim tega nekako ne bi pripisal. Meni je prav fascinantno, koliko svojega duha umetniškega ustvarjanja je naklonil pijancem, ženskarjem in hotnikom moških.

.
Jaz bi rekel takole: te zmožnosti nimajo vsi ljudje, oziroma jo imajo pogosto v zelo omejenem obsegu. Ta zmožnost prihaja od Boga. Človek pa ima zmožnost, izvirajočo iz njegove padle narave, svojo zmožnost, ki mu jo je naklonil Bog, zapraviti.

No, vidiš, tukajle se popolnoma strinjava.

Seveda obstajajo teh vrst ljudje, ki jih Bog uporablja in delajo v njegovo slavo. Drugih pa ne uporablja in ga sramotijo (ne vedoč, da tudi oni na svoj način izvršujejo njegov načrt, ki je tudi njemu v slavo).

Strinjam se s stavkom, kjer praviš, da prihaja ta zmožnost od Boga. Ampak ne do vseh. Abraham je bil nedvomno deležen tega Božjega daru in je skladno z njim tudi deloval.