V. Ošlak o Bogu in zgodovini

Kako je mogoče, da se je prav rodu Slovencev, ki so si za svojo novo in tako vsiljevano in privilegirano vero izbrali »zgodovinski materializem«, tako hudo ponesrečilo pri vzgoji in izobrazbi mladega in najmlajšega rodu, ki je sicer ohranil veliko mero materializma: nazorskega, moralnega in pragmatičnega, a je danes brez vsakega zgodovinskega znanja in orientacije?
Zgodovine in materializma ni mogoče spojiti, tako kot ni mogoče spojiti dialektike in materializma, in je tudi znamenito sintagmo »dialektični materializem« čakala enaka usoda, tudi tam je ostal samo še materializem, brez vsake dialektike. Dialektika, torej pogovor, kar ta grška beseda v osnovi pomeni, predpostavlja obstoj dveh počel, duha in materije, zato je pri Heglu, ki je obe načeli priznaval, še nekaj logičnega, medtem ko je pri Marxu, ki priznava samo še eno, materialistično počelo, to ploskanje z eno roko. Zgodovina pa je po svojem bistvu nujno povezana s prvenstvom duhovnega počela. Brez primata Duha bi bila zgodovina zgolj niz posameznih naključnih zgodb. Šele Duh naredi iz ništrca zgodb zgodovino. Angleži pravijo: History is His story – zgodovina je Njegova zgodba, namreč zgodba Boga.

V Bibliji nam je zgodovina naložena kot verska dolžnost.

V 2. Mojzesovi knjigi naroča Bog Izraelcu: »In svojemu sinu na ta dan povej in reci: To je zaradi tega, kar je Gospod storil zame, ko sem šel iz Egipta.« In malo naprej: »In ko te jutri tvoj sin vpraša ter reče: Kaj je to?, mu reci: Z močno roko nas je Gospod izpeljal iz Egipta, iz hiše sužnosti.« Na začetku 10. poglavja pa: »... in da boš pripovedoval svojemu sinu in sinu svojega sina o tem, kako sem se poigral z Egipčani, in o mojih znamenjih, ki sem jih napravil nad njimi; da spoznate, da sem jaz Gospod.« Krščansko bogoslužje je vedno tudi pouk iz zgodovine. Zgodovina je, kot prav ugotavlja nemški filozof Theodor Haecker, v bistvu judovsko-krščanski pogled na svet. Da je Marx tako poudarjal zgodovinskost kot temeljni princip vsega obstoječega, izhaja iz rabinskega izročila njegovega rodu in solidnega pouka zgodovine na jezuitski gimnaziji, ki jo je obiskoval v Trierju, ne pa iz njegovega neznanstvenega materializma. Prav ta je pri njegovih sledilcih vsako zgodovinskost razkrojil. Očetje, ki so skušali iz šol in družin izgnati Boga ter njegovo resnično zgodovino, so s tem povzročili, da njihovi otroci in vnuki ne poznajo več niti nepopolne človeške zgodovine niti zgodovine svojih kratkovidnih očetov ne. Tudi tu lahko parafraziramo Gospoda: Iščite najprej zgodovino Božjega kraljestva in njegove pravičnosti, in zgodovina tega sveta in NOB in OF vam bo navržena...

Dostop do celotne kolumne v Dnevniku reformacija/puscica.gif