Upam, da mi bo kdo od rimskih - npr. tertulijan, lahko odgovoril, kje v SP najdemo zakrament Svete birme?

V Jezusovi obljubi, da bo poslal Svetega duha. Lahko najdeš celo opis, kako so ga prejeli apostoli.

Od kdaj pa je ta zakrament sestavni del nauka RKC? - npr. Marijino "vnebovzetje" je iz 6.stoletja...

Od apostolskih časov.
Beri Apd 8,15-18 in Heb 6, 2

Tertulijan, s tema citatoma me nisi ravno prepričal...

Tudi temu tako imenovanemu zakramentu manjkata snov in slovilo, zato so si naknadno idoločili olje in si izmislili formulo. Kolikor vem, so v RKC formulo po liturgični reformi 1969 celo zamenjali.

"Duh veje, kjer hoče," pravi Jezus. Jezus ni rekel: "Duh veje tam, kjer hočejo prevzvišeni gospod škof. "

Sveta birma predstavlja obred polnopravnega sprejema (otrok) v občestvo Cerkve. Potrditev, oziroma konfirmacija. So pa rimski ta obred povezali s prejetjem Svetega Duha na binkošti, mu po kakšnem navdihu rimskega škofa dodali olje in povzdignili v zakrament.

Dandanes pa je za večine mladeži čas daril in drugih dobrot ter predvsem čas odrešitve od verouka, jutranjih nedeljskih maš in teženja staršev.

Temu se zdaj reče zakrament (ta boljših) mobitelov, računalnikov in motorjev. Pa mnogi se ga prvič po prejemu tega "zakramenta" tudi napijejo. Gre torej za norčevanje iz Svetega Duha. Potem pa še rečejo: "Jupiii, zdaj pa ne bo več treba v cerku!"

Kajpak ne pričakujem, da bom koga prepričal, a vseeno se nekaj besedi na (upam ) to temo:
Prva Cerkev je, kakor vemo, krščevala odrasle. Zakrament birme, dar Svetega Duha, je krščenec prejel sočasno s krstom. Podobno ravna dandanes vzhodna pravoslavna Cerkev, le da oni sedaj hkrati krščujejo in birmajo majhne otroke. A tudi oni poznajo in pomensko ločijo oba zakramenta. Na zahodu je praksa prinesla časovno in obredno ločitev. O opisani "dvojnosti" zakramenta krsta v prvi Cerkvi pa je pisal Ciprijan Kartaški.

Tisto o snovi in slovilu pa je vaša pogruntavščina.

To je sicer v veliki meri res, a na enak način se lahko norčujemo tudi iz krsta in dokazujemo, kako nima nobenega vpliva na kup ljudi.

Tertulijan, po tvojem torej te stvari ne držijo:

"There are two Sacraments ordained of Christ our Lord in the Gospel, that is to say, Baptism, and the Supper of the Lord."

"Those five commonly called Sacraments, that is to say, Confirmation, Penance, Orders, Matrimony, and Extreme Unction, are not to be counted for Sacraments of the Gospel, being such as have grown partly of the corrupt following of the Apostles, partly are states of life allowed in the Scriptures, but yet have not like nature of Sacraments with Baptism, and the Lord's Supper, for that they have not any visible sign or ceremony ordained of God."


Povzeto iz:
Articles of Religion

Ali se še komu zdi, da se rimsko-pro-*test*-('")antska debata o zakramentih včasih izrodi v razpravo o definicijah namesto o vsebini?

Morda zato, ker vsebina opredeljuje definicijo in/ali obratno?

Od pro-*test*-('")antskih cerkva imata neko obliko birme luteranska in anglikanska cerkev. Anglikanski red birme po BCP 1662 najdete TUKAJ . Če odštejemo dejstvo, da skladno z 39 členi birma pri anglikancih ni zakrament, je njena vsebina precej podobna tisti v RKC. Ne vem, kako je s tem v EC/AV.

Binkoštniki poznajo nekaj, kar imenujejo krst v Svetem Duhu. To po svoji vsebini, če ne ravno formi, močno spominja na RK birmo (izpostavljen pomen Svetega Duha).

Duke, kot bivši katoličan bi lahko vsaj vedel , da Cerkev uči, da je zakramentov sedem.

Bivši katoličan Avguštin pa pravi, da sta dva. Ga boste posmrtno izobčili iz svete matere cerkve? Vzorec za izobčenje bi lahko sledil formi obsodbe razpadajočega trupla rimskega škofa Formoza.

Hm, tvoj odnos do "bivšega katoličana" Avguština je pač zelo odvisen od tega, kateri del njegove obilne pisne dediščine vzameš v roko. Ni bil nezmoten, kajne?
Daj, prihrani mi, prosim, brskanje in mi povej, kje je Avguštin pisal, da sta zakramenta le dva? Poznam pač le njegovo splošno znano definicijo, kaj zakramenti nasplošno so, vam pa tudi, da je trdi. npr, da se grehi lahko odpustijo s pokoro...