Tridentinski koncil, 6. seja, l. 1547, kanon 9.

Ni sicer dobesedno tako zapisano, ampak v tem smislu.

Sem naročil separat članka in ga čakam z zanimanjem...
"Ne dobesedno tako, amak podobno" pa piše, omenjajoč neminljiv venec, navsezadnje celo apostol Pavel.

Res je, dragi Tertulijan. Naše dejansko stanje ni v neki abstraktni teoriji (celo hudiči verujejo in trepetajo), ampak v praksi. Vera, ki prihaja od Boga, je zveličavna vera. Vera sama ni odrešenje, ampak je sredstvo, kanal, po katerem lahko odrešenje sploh prejmemo. Drugega sredstva ni. Ta vera pa nas spodbuja k dejanjem. To je pa tisti drugi del, ki ga prejmemo hkrati z opravičenjem in se mu reče posvečenje. To je področje, v katerem rastemo. Opravičenje ne more rasti. Opravičen si, ali pa nisi. Če si opravičen, si tudi posvečen. Posvečeni smo enkrat za vselej, kot pravi avtor Heb. Posvečenost je tista, ki v nas raste.
Dela dokazujejo, da imamo vero, ne mrtvo vero.

Mislim, da je osnovna razlika pač v našem naziranju, da je mogoče vero izgubiti, z njo vred pa tudi opravičenje, ki smo ga prejeli ob krstu.
Jezus pravi v sporočilu Laodikeji, da stoji pred vrati in trka.
Kaže, da je od nas odvisno, ali bomo odprli ali ne.
Ne piše namreč: kdor ima uho, bo prisluhnil, marveč: kdor ima uho, naj prisluhne.

Razumem, razumem. Opravičenje "po krstu" je vsekakor mogoče izgubiti, ker lahko velja le za dojenčke. Opravičenje v pravem smislu pa pride po veri. Vere, ki jo Bog da pa ne moremo izgubiti. (Gl. prilike o izgubljeni ovci, izgubljeni drahmi, izgubljenem sinu).
Naročilo Laodikeji ponavadi narobe razlagamo (tudi jaz sem ga). Ne gre ravno za nagovor posamezniku, ampak tamkajšnji krajevni cerkvi kot celoti, oziroma njenemu angelu (o pomenu tega bi se dalo razpravljati).

Presenetljivo hitro sva se vrnila k pojmu irelevantosti SP.

Na posameznika se ne nanaša....
Cerkev v Laodikeji je crknila...
Njen angel je v penziji...

Komu SP vsaj v tem delu torej dandanes sploh še govori ?

Ta je pa dobra. Laodikejska cerkev je res crknila, je pa dobila veliko mladih. Danes je laodikejsko cerkvenstvo že prevladujoča oblika cerkvenosti v svetu.

Torej SP ni irelevantno, kot natolcuješ.

Baš laodikejsko? Ne razumem najbolje..
Zakaj pa ne filadelfijsko ?

No, a saj je vseeno. Besede se, kot praviš, ne nanašajo ne name, na nate, in ne na kateregakoli posameznika.

Zakaj laodikejsko? Povsod okoli nas sta mlačnost in odpad. Še nisi registriral? Filadelfije in Smirne so že kar izjeme.

Hmhja, prav imaš
Emšo me daje...

Pri tvojih letih najbrž še ni panike. Imaš pa tudi ti prav. Tisti citat se velikokrat uporablja na evangelizacijah ali z namenom evangeliziranja. Baje pri posameznikih tudi pomaga. Božja beseda je pač ostrejša od vsakega dvoreznega meča... Bral sem, da so se v ZSSR nekateri spreobračali ob najbolj nenavadnih citatih iz Biblije, ki so jih marksistični eksperti hoteli uporabiti v svojih protiverskih apologijah.
Si bral Kurdakova (Odpusti mi Nataša, Celovec, Mohorjeva 1987)?

Bral.

No, naročeni članek je prispel
semle

Ja, famozni kanon 9, ki sem ga omenjal, meša pojem opravičenje s posvečenjem.
To stalno mešanje je razlog, da lahko človek po rimskem nauku celo raste v opravičenju, torej si lahko opravičen, še bolj opravičen in še bolj opravičen, nato si oh in sploh zelo opravičen, potem narediš smrtni greh in si neopravičen, po spovedi si spet malo bolj opravičen... To je kot tista:
"Včasih me rada ' ma,
včasih pa godrnja... "

Si ali nisi, to je pravo vprašanje!