Hvala tudi Marku in Gaussu!

Pa seveda na spletu (www.biblija.net) in zgoščenki Svetopisemske družbe... Ampak to je bolj za iskanje kakega odlomka - za resno branje je (vsaj zame) knjiga še vedno nenadomestljiva.

No, mislim, da le ne gre samo za dekoracijo. Pomembna vloga teh znamenj (zlasti križa) je pomensko označevanje prostora. Pa seveda to, da vernika spomnijo na pomen dogodka, ki ga predstavljajo (zlasti "slabotnega", prim. Rim 14). S tega vidika mislim, da je čisto v redu, če ima človek kaj takega tudi doma na steni ali polici. Glede nakupa boš pa (to je namenjeno kot odgovor Dukeu) najbrž moral kar na bolšjaka ali pa v kako RK trgovino (konec koncev je križ povsod enak ).
Pri opremi cerkva igra pomembno vlogo tudi tradicija: v naših AV cerkvah je res samo ena oltarna slika in konec, proti severu pa je podob in kipcev vse več. Seveda pa se jih, za razliko od RKC, ne časti.

Strokovni ravni prevajalcev zagotovo nimamo česa očitati, nekateri so res vrhunski strokovnjaki (npr. Krašovec ali Gantar). Je pa seveda treba vedeti, da so vsi iz RKC, ker slovenski protestanti pač nimamo ljudi s primerljivimi prevajalskimi kompetencami. Svetopisemska družba, ki je izdala in nadzorovala prevod SSP, je sicer ekumenska organizacija z "nadzastopanimi" protestanti, pa vendar ne moremo vedeti, če ne bi bila kakšna beseda drugače prevedena, če bi bilo razmerje RK/prot. v Sloveniji obrnjeno... Drugače mislim, da nekih prav očitnih pristranskosti ni, tudi v opombah in uvodih so navedene protestantske razlage, če se te razlikujejo od rimskih. Sicer pa je postopek prevajanja natančno razložen v uvodu.

Ja, Gauss, verjetno je res tako kot praviš, sicer pa na njihovi strani piše :

Cerkve, ki sodelujejo v Svetopisemski družbi Slovenije

Katoliška cerkev
Evangeličanska cerkev
Baptistična cerkev
Kristusova cerkev bratov
Binkoštna cerkev
Adventistična cerkev
Srbska pravoslavna cerkev


Biblijo SSP bom naročil - vidim da je edina na razpolago luksuzna vezava (he he, kakšno poimenovanje), cena pa se mi ne zdi visoka - 125 EUR.

Gauss, hvala za podane informacije. Nemško žal ne razumem, se bom pa poglobil v angleške tekste.
Kot sem že zapisal, pri slovenskih evangeličanih pogrešam močnejši luteranski zagon in morda tudi večji poudarek zakramentu svete večerje.

Če nimaš posebne želje po zlati obrezi in podobnih luksuznih dodatkih, bi lahko kak "navadno vezan" izvod gotovo dobil tudi v knjigarnah... Mislim namreč, da je razlika v ceni kar velika (no, saj ne da bi človek šparal pri Božji besedi, ampak meni osebno navadna vezava čisto v redu služi).

Najbrž si malo slabo pogledal razen če ne misliš študijsko izdajo. Ta je res samo še v luksuzni vezavi. To niti ni slabo, kajti vezava v skaju gre, če si preveč priden, zelo hitro v franže.
Pri osnovnih izdajah imaš več različnih cenovnih možnosti.
Glede na to, da sem priključen na internet, se mi osebno ne zdi smiselno kupovati dražje študijske izdaje, ker mi obstoječi program na Biblija.netu daje dovolj orodij za preciznejše preučevanje. Na internetu pa so na voljo tudi drugi programi (v tujih jezikih).

Dizma, kupil bom kar to študijsko izdajo - Gauss pravi da so v njej stvari precej dobro razložene.

Online Biblija je v redu, vendar preferiram knjigo, sploh če je stvar tako zelo tekstovno obsežna kot to Sveto pismo je.

Kaj pa menite o Kumranskih rokopisih ?

Da so dokaz izjemne natančnosti prepisovalcev kanonskih rokopisov
Kumranski rokopisi so drugače delo gnostične sekte, nekanonski segmenti in spisi veljajo za nenavdihnjene.

Prijatelji, dajte mi tole malce bolje objasnit: - gre pa za Biblijo

"Vse izvedbe obstajajo v dveh različicah: z devterokanoničnimi knjigami za katoliško in evangeličansko bralstvo in brez njih za evangelijske kristjane. "

Kaj so devterokanonične knjige?

Kakšna je razlika med "evangeličanskim bralstvom" in "evangelijskimi kristajani" - a niso oboji protestanti???

1. Če pogledaš Sveto pismo Slovenski standardni prevod na internetu (Biblija.net), opaziš na levi strani kolono, kjer so navedene svetopisemske knjige. Ob koncu Stare zaveze piše:

Devterokanonične knjige
Estera (grška)
Judita
Tobit
1. knjiga Makabejcev
2. knjiga Makabejcev
Knjiga modrosti
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Dodatki (grški) k Danielu

Izraz devterokanonične je grški, uporabljajo pa ga rimski katoličani in pomeni drugotno-kanonične, za razliko od ostalih starozaveznih knjig, ki so protokanonične. Gre za spise, ki jih Judje niso vstavili v svoj svetopisemski kanon, so se pa pojavljale v nekaterih prevodih Svetega pisma, npr. grški Septuaginti. Protestanti štejemo te knjige za apokrifne, in jih štejemo v medzavezno (intertestamentalno) literaturo, torej literaturo, ki je nastala v obdobju med Staro in Novo zavezo. Število teh knjig je variiralo. V nekaterih zelo starih Biblijah poznajo še 3. in 4. Ezdrovo knjigo, občasno pa je burila duhove Henohova knjiga.
Odnos Evangeličanske cerkve do teh knjig mi je precej nejasen. Na splošno imam občutek, da jih evangeličani A.V. sicer ne štejejo za del starozaveznega kanona, a da jih, podobno kot anglikanci, vendar priporočajo v branje, tudi v cerkvi. Anglikanski 6. člen vere pravi o teh spisih: "Ostale knjige, kot pravi Hieronim, bere cerkev kot zgled za življenje in navodila za vedenje, ne more pa jih uporabiti za vzpostavitev verskih naukov." Anglikanski lekcionarji predvidevajo, vsaj fakultativno, branje teh knjig v cerkvi. Ostale protestantske cerkve tem knjigam ne priznajo nobene druge veljave, kot poučne in jih niti ne uporabljajo za branje v cerkvah. Če pa kdo to dela zasebno ali v študijske namene, je to njegova stvar.


2. Pojma evangeličanski in evangelijski pa na Slovenskem povzročata kar nekaj zmede. Trubar je svoje dni govoril inu pisal: "Mi evangeliski." Kakorkoli, pri nas so pozneje poimenovali luteransko cerkev Evangeličanska, s čimer so "zasedli" to ime. V ZDA se imenuje Evangelical-Lutheran Church. Baptisti, binkoštniki in svobodni bratje so se pri nas neuradno poimenovali kot evangelijski kristjani, da jih ne bi zamenjevali z evangeličani. S tem problema niso rešili, ampak ustvarili še malo večjo zmedo pri nepoznavalcih. Tudi v ZDA se podobne skupine imenujejo evangelicals. Evangelicals se imenuje tudi frakcija znotraj anglikanske cerkve.
Pri nas imamo tudi evangelijsko reformirano cerkev... Pri nas gre torej v tem primeru za tiste protestantske cerkve, ki niso Evangeličanska cerkev A.V.
Sicer pa so vse to samo denominacije (poimenovanja), firme, nalepke. Ko se registriraš, pač moraš povedati, pod katerim imenom naj te vodijo. Vsi skupaj smo pa protestanti.

Ehm, ne, nisem rekel, da so dobro razložene, ampak samo, da jaz kot nestrokovnjak nisem zaznal kakih pristranskosti v uvodih in opombah, ter da so prevod pregledovali tudi člani različnih protestantskih Cerkva (pod okriljem SVDS). Priznam pa tudi, da zaupam strokovnosti prevajalcev. Kakorkoli, študijska izdaja je po mojem smiselna izbira. Smo pa morda zdaj že malo v

He, trenutno berem Protestantizem in protestantsko načelo od Marka Kerševana - dobra zadeva - od Matina Luthra, Jeana Calvina, do Karla Bartha, tudi Heidelberški katekizem je v knjigi...

Je že prebral kdo to izdajo?



P.S.
Naslednja knjiga ki jo bom prebral je Vstop v krščanstvo drugače.

Moram se posuti s pepelom. Tega še nisem bral. Kupil pa sem in nekajkrat prebral Vstop v krščanstvo drugače.

Prav presenetile so me slike bogoslužnih oblačil, ki jih je objavil Paul Mc Cain, pastor luteranske cerkve - missourijske sinode, na svojem blogu.

http://cyberbrethren.typepad.com/cyberbret...rical-pain.html