Izhodišče za debato:
O čem gre tukaj pravzaprav govora?

Če gre govora o dobesednih demonih, potem zakaj:
- se obsedenosti ne dogajajo več, odkar je napredovala medicina in znamo diagnosticirati duševne bolezni
- je Jezus "izgnal demona" iz božjastnega dečka, ko pa je jasno, da je šlo za telesno bolezen
- so morali demoni, takoj ko so zapustili gostitelja najti drugega (svinje?)

Če gre za izraz, ki so ga takrat uporabljali za bolezni, zakaj:
- se Jezus pogovarja z demoni, ki mu tudi odgovarjajo
- so morali demoni, takoj ko so zapustili gostitelja najti drugega (svinje?)

Kakšno je vaše splošno mnenje?

S tem, da se ne dogajajo več, se ne strinjam. Obsedenost ni ravno "duševna" bolezen.

Hja, kaj pa vem. Včasih so pod obsedenost šteli vse živo, celo neubogljivo mularijo. Danes mora iz človeka govoriti sam Lucifer v jeziku, ki se ga človek ni nikoli naučil, pa še takrat zdravniki ne verjamejo.

Kako je s tem danes?

Menim, da je ta tematika danes zelo zanemarjena. Predvsem, ker se o tem (pre)malo ve. S slednjim mislim na praktično, izkustveno znanje.

Tematika pa je očitno zelo pomembna saj je Jezus pošiljal svoje učence in jim dal oblast nad demoni in moč zdraviti bolezni. Torej je jasno, da gre za dve različni stvari.

Pravega obsedenca sicer še nisem srečal, pač pa sem človeka, ki je imel demona.

Ker je Jezus z demoni verbalno komuniciral je jasno, da imamo opravka z bitji, ki imajo lastnosti osebe; slišijo in govorijo.

Še marskaj bi se dalo napisati, a naj bo za ta post dovolj.

Ti pa vlečeš, potem pa praviš zadost.

Pozdravljen v naši sredi, Abel. Mislim, da pri tej tematiki ne smemo zahajati v nobene skrajnosti.

O teh rečeh je bilo že nekaj povedano v temi na tej povezavi .

Da nas je Kristus osvobodil zle preteklosti, pa lahko prebereš tukaj .

Zanimivo pa bi bilo prebrati kaj o tvojem izkustvu, o katerem malce skrivnostno govoriš.

Moje mnenje je, da gre pri mnogih primerih obsedenosti dejansko za stanje, ki bi ga danes označili kot bolezen. Vendar je vprašanje, če gre pri tem za drugačno realnost ali samo za drugačen diskurz. Npr.: značilen simptom pri shozofreniji je tudi občutek odtujenosti od samega sebe, kar je hkrati tudi temeljna značilnost obsedenosti.

Pred meseci me je ugleden slo poslovnež povabil na kosilo. Ker sem se naveličal posvetnih tem sem speljal pogovor na vero in Biblijo.
Ko sem začel govoriti o temelju mojega verovanja- Jezusu, je človek obnil oči popolnoma na belo in postal odsoten. Ob tem je normalno sedel na stolu v restavraciji. To se je nekajkrat ponovilo; vsakič, ko sem skušal povedati stvar do konca. Presenečeno sem umolknil. Človek je prišel k sebi. Izgledal je kot, da bi se ravnokar zbudil. Zamenjal sem temo in naprej je kontaktiral normalno.


Pozdrav in blagoslov vsem forumašem!