Kako si vi razlagate (in kako doživljate) to, čemur Pavel v efežanih pravi, o"oblecite si novega človeka"?
Je to mišljeno samo kot nove navade/držo/miselnost, ali gre tudi za kakovostni preskok? Bil bi vesel čim manj abstraktnih odgovorov ...
skratka, kdo je ta novi človek?

Težko, če ne celo nemogoče je opisovati izkustvo "novega človeka". Razen tega mi tvoja osebna teologija ni poznana, zato se opravičujem če bom bom preveč "šolski". Novi človek se rodi z "novim rojstvom, o katerem govori npr. .Jn 3,1-16 . Kaj sploh je novo rojstvo? Sveto pismo nas seznani z (recimo temu) dvema zornima kotoma tega pojma, eden je Božji, drugi pa človeški. Novo rojstvo je namreč Božje dejanje v posamezniku, posameznik pa doživlja to dejanje kot lastno spreobrnjenje. Na zunaj, s človeške točke gledanja, je ta stvar videti takole:

1. Spoznanje lastne grešnosti in kako globoko smo zavozili.
2. Kesanje in sprejetje Jezusa Kristusa za Odrešenika in Gospoda.
Začetek novega življenja v Kristusu.
3. Pri drugi točki je zelo pomembno, da ne sprejmemo Jezusa Kristusa le za Odrešenika, ampak tudi za Gospoda, torej tistega, kateremu predamo svoje življenje, da lahko skupaj z apostolom Pavlom rečemo: "[Ne] živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe." (Gal 2,20)

Ob novem rojstvu postanemo novi ljudje, oziroma, kot piše apostol Pavel: "Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo." (2Kor 5,17), ampak to še ne pomeni, da naš "stari, meseni človek" potem ni več živ. O, pa še kako je živ. Ravno zato opominja Pavel Efežane, naj hodijo v novem človeku, starega pa odložijo: "Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo blodna poželenja, da se prenovite v duhu svojega uma in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice."
(Ef 4, 22-24)
To seveda ne pomeni, da nam bo uspelo 100 % hoditi v novem človeku, in da bomo popolnoma brezgrešni, kar nekateri trdijo, hkrati pa to ne pomeni, da smemo početi karkoli se nam zljubi, kot trdijo drugi. To pomeni prvenstveno generalni zasuk v novo smer, torej h Gospodu.

hvala Dizma!

V bistvu gre za spreobrnjenje v evangeljskemu smislu.

V bistvu drži.

Kogar v skladu s svojim namenom pokliče Bog v občestvo svojega Sina Jezusa Kristusa in ga prerodi po Svetem Duhu, tega tudi odreši gospostva in suženjstva grehu, ne pa tudi mesenosti in grešnega telesa v tem življenju.

Zato iz slabosti vsak dan poganjajo grehi in zato se madeži prijemajo najboljših dejanj svetih, kar daje svetim nenehno priložnost, da se ponižajo pred Bogom in hitijo v zavetje križanega Kristusa, da bi z Duhom molitve in s svetimi ter pobožnimi vajami vse bolj mrtvili svojo mesenost in hrepeneli po popolnosti kot cilju, dokler ne bodo, rešeni tega umrljivega telesa, skupaj z Božjim Jagnjetom zakraljevali v nebesih.

(Dordrechtski kanoni, 5. del, 1. & 2. čl.)