Ja, mal šaljivo sem zapisal, ampak v tem je catch ...

Je pa ja vsaki mamki jasno, katerih svetih se treba še posebej spomniti, so gospud župnik povedali.

Kaja pa pravis na tole iz Apd:

O, pa bom.
Kaj drugega mi tudi ne preostane

Človek bi na to lahko rekel, da si je RKC prilastila oblast nad Svetim Duhom. Kaj bi sicer lahko rekel ob izvolitvi kakega Aleksandra VI. (papeža baje izvoli Sveti Duh), kjer naj bi Sveti Duh govoril skozi cekine...

Kolikor vidim je že odgovoril...če smem vskočiti:

Če je tak je zanimivo, kaj mu ostane. Po moje predvsem dvom kje, koliko, kaj pa če,.. pri vsaki taki trdni resnici.
Tako bo sčasoma postal protestant

lp

Zagotovo beldel, zagotovo.

Že pred nekaj časa sem mu "svetoval" naj se pridruži nam "protestantom", pa je rekel, da je že "načeloma bolje da ostane v rimski cerkvi, kod pa da tava sem in tja" - pa karkoli že to pomeni...

Saj veš kako je - v rimski cerkvi imaš za vsakogar nekaj - svetnika po želji, romanja, narediš kakšno "dobro delo" in tako postaneš še bolj "veren", itd...

P.S.
Tertulijan, pa ne se jezit...pač opažamo da si prepameten za rimske.

Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno.

Sicer so bozja pota nedoumljiva, a vseeno bom poskusal:

1. Sveti Duh je takrat ugotovil, da je stanje v Kristusovi Cerkvi tako zanic, da ni dolgorocno nobene skode, ce na papeski prestol na opisan nacin spravi Rodriga Borja.

2. S pomocjo druzin Borgia, Rovere in Medici ter vseh tedanjih zlorab SD namrec vzpodbudi nastanek protestantizma. Opis takratne vloge protestantov imamo v Jeremiju:
Ti si mi bil kladivo, bojno orožje;
s tabo sem razbil narode,
s tabo uničil kraljestva.

3. Ceprav za ceno razkola ta ociscevalni prices v koncni fazi privede do tridentinsko-bolonjskega koncila, ki stvari v Cerkvi uredi.

4. Med redkimi, ki tedaj in tudi kasneje sploh opazijo, da je upor protestantov takrat v resnici nehote resil Cerkev, je nesrecni F. Nietzche.

Se bom poskusal drzati poti Cartesiusa in Erasmusa, ki nista omahnila preko roba. Pa svetega Morusa, kajpak...

Ki je, seveda, to dejstvo nadvse obžaloval. Tega naši nadebudni protestantofili, po milosti ideologije, na srečo še niso "vzeli".