Pogosto, ja. Ali pa že kar praviloma.
A če praviš, da je človek nezmožen Boga, je božja milost pač zaustavljena s človekovo nezmožnostjo. Saj jasno bereš, da jo ponuja tudi tistim, ki se ne menijo zanjo.

Hja, Božja milost je kot seme iz prilike o sejalcu.

A vidiš, kako smo si blizu....

tertulijan

Seveda smo si bratje v Kristusu blizu

Če pa gledamo priliko o sejalcu, pa se vprašajmo ne samo o semenu, ampak tudi o cesti, kamnu, trnju in dobri zemlji.
Če je dal seme Oče, a ni tudi vse ostalo, Tertulijan?

lp

Da je dobra zemlja res dobra, ni zasluga zemlje, ampak Nekoga drugega.
Dobra zemlja pa daje sad, ker je - dobra.

Tako je, prav to sem želel poudariti in mogoče nisem bil povsem razumljen.
Zemljo, kot rodovitno prst semena iz te prilike ja dana od Očeta in prav to sem želel povedati Tertulijanu.

Z moje strani sem bil čisto dobro razumljen. Dodal sem samo dodatna pojasnila za koga tretjega ali četrtega.

Mislim, da tudi na rimovski strani ni nikogar, ki bi trdil, da si lahko pred Bogom pripisuje kake zasluge.

Izrazoslovje je res zelo podobno, le da ima drugačen pomen. V rimski cerkvi se po eni strani govori, da smo pred Bogom brez zaslug, po drugi pa o zaslugah Marije in svetnikov, iz katerih rimska cerkev črpa "sredstva" za odpustke.

Zasluge svetnikov (in med njimi Marije) niso človeške zaskuge pred Bogom, marveč zasluge Kristusa, ki živi v svojih svetih in deluje v njih.

Potem je nesmiselno govoriti o kakršnemkoli zasluženju svetnikov. Ampak to frazo najdeš celo v rimskem misalu (zdaj le v prvi evharistični molitvi, ki je skoraj enaka tridentinski):

"Communicantes, et memoriam venerantes, in primis gloriosae semper Virginis Mariae, Genitricis Dei et Domini nostri Iesu Christi: sed et beati Ioseph eiusdem Virginis Sponsi, et beatorum Apostolorum ac Martyrum tuorum, Petri et Pauli, Andreae, Iacobi, Ioannis, Thomae, Iacobi, Philippi, Bartholomaei, Matthaei, Simonis et Thaddaei: Lini, Cleti, Clementis, Xysti, Cornelii, Cypriani, Laurentii, Chrysogoni, Ioannis et Pauli, Cosmae et Damiani: et omnium Sanctorum tuorum; quorum meritis precibusque concedas, ut in omnibus protectionis tuae muniamur auxilio."

Na internetu žal ni slovenskega prevoda prve evharistične molitve, zato si moram pomagati z latinskim originalom.

http://duhovno.rkc.si/?mod=301

Ker pa se v cerkvi ne da izogniti principu "lex orandi, lex credendi", so posledice znane.

Kot rečeno: ena stran se ne zna jasno izražati, druga pa ima težave z razumevanjem. Strani sta seveda pogosto tudi zamenjani.

Je pa že v praksi tako, da tudi Pavla imenujemo Pavel, čeprav je sam o sebi rekel, da živi, pa ne več on, marveč v njem živi Kristus.

Če smo natančni, tudi Matejev evangelij ni Matejev evangelij, marveč je to v resnici Jezusov evangelij po Mateju (mene so takega izražanja tudi učili pri verouku...)

Torej: zasluge svetnikov so zasluge le, kolikor so združene s Kristusom oziroma so pridobljene po njem. Podatek je preverljiv. Morebitno drugačno izražanje, oziroma navajanje "zaslug svetnikov" brez dodatne označbe, vzemi kot nepreciznost.

Misliš kot izraz.......Škof Uran je v .... daroval mašo za,.....

Kaj v bistvu je torej daroval? kako se razume ta izraz?

Nekak polno je takih izrazov, ki so nekakšna dilema, vse do najnovejše peticije soodrešiteljice. do kakšnega zelo spornega malikovanja v raznih Međugorjah, Fatimah,.... do povsem skreganega bičanja.kot neke poti in križanja najstnikov, da ne omenjam še kaj.
Precej neroden produkt navidez nenevarne "nepreciznosti" kot praviš.
Pot katerim plaščem????

lp


ps.

Pa so vsi sveti ala RKC res sveti, glede na to kdo jih določi? ali jih je določil ? včasih tudi v zelo čudni klimi razuzdanega gnezda.

Čisto vseh nesoglasij med RKC in vami tudi jaz ne mislim zreducirati na nseporazum. Čeprav iskreno mislim, da bi jih lahko bilo bistveno manj.

Glede maše zato na kratko:
mašna daritev je daritev Kristusa. Ne ponovljena, narveč realno ponavzočena na nekrvav način.

Ne vem, da bi kakega najstnika RKC duhovščina križala, še celo v najbolj temnih časih Cerkve ne.

Razuzdanih svetnikov RKC v glavnem nima v koledarju, razen ene par, ki pa so se spreobrnili in jim zato rečemo spokorniki.

Glede na večno veljavnost Kristusove daritve (za naprej in nazaj) in njeno nadčasovno ter izvenčasovno vrednost in veljavnost, bi bila formulacija, da pomeni maša realno ponavzočenje Kristusove daritve zame morda celo sprejemljiva. Nikakor pa ne, da je maša daritev sama, razen v smislu daritve hvale in zahvale.