Mene ne boli to, kar pravijo gnostiki. Mi pa ni vseeno, ker se to relativiziranje zelo uspešno vtihotaplja v mainstreamovske krščanske denominacije.

Za gnostike Jezus sploh nima nobenega smisla. Že v osnovi je nauk gnostikov izjemno abstrakten in v njem ni neke objektivne realnosti, saj je celoten materialen svet iluzija. Obstoj, neobstoj Jezusa ali česarkoli drugega sploh ni pomemben. Pomemben je ta trenutek in kakšen vpliv ima metaforja Jezusa na našo pot osvoboditve, pa če je resnična ali ne. Ravno zaradi tega koncepta se je potem veliko gnostičnih skupin, ki so bile v začetku krščanske, kasneje otreslo vsega "postranskega" in začelo učiti samo gnostično filozofijo, brez kakršnihkoli primesi.

Mislim, da je bil gnosticizem predvsem odgovor in upor na to, kamor je peljal takraten ustroj vsega... V Rimskem imperiju je bil propad vrednot in materializem na vrhuncu (tako kot danes), religija se je sprevračala v komercialno inštitucijo z močjo nad doktrinami in celo življenji posameznikov...
Takratni gnostični filozofi so začutili, kam stvar pelje (nikamor, oziroma v svet, ki ga živimo mi danes) in hoteli ponuditi alternativo, nekateri so začeli ravno v krščanskem kontekstu, kar je pohvalno, a so se potem tako odtujili, da je vseskupaj bilo obsojeno na propad.
Če si priznamo ali ne, krščanstvo (predvsem napačna in izkoriščevalska interpretacija) je oblikovalo celoten ustroj zahodne civilizacije. Današnja ameriška družba, potrošništvo, pop kultura in Britney Spears so posledica dolge zgodovine, ki jo je oblikoval ravno krščanski nauk. Ne tisti pravi nauk Svetega Pisma, ampak družbeni, mainstream popačeni nauk, kot ga lahko opazujemo pri raznih televangelistih v ZDA.
Da se vrnem na gnostike. Mislim, da so vse to videli naprej, zato so ponujali alternativo. Žal tako, ki se ne obnese, če pa bi se, bi danes živeli v drugačnem svetu. Če se le ne bi oddaljili od svetega pisma za svetlobna leta in če bi le ohranili prvotni nauk zgodnje krščanske skupnosti, bi bilo danes vse drugače, saj gnostikov takrat ni bilo malo. Se pa lahko tukaj postavi vprašanje, če bi čista izvorna religija sploh lahko postala mainstream. Verjetno ne. Zgleda, da je bila skoraj nujna takšna preobleka, pod katero krščanstvo poznamo danes, sicer nauk ne bi preživel.

Ideja družbe, ki pa je oblikovala prvotno krščansko skupnost je;

Pa da ne bo pomote, s tem nikakor ne mislim, da je gnostični nauk OK, ker ni. Gnostični nauk se je izpridil in pokvaril in že takoj na začetku je bil obsojen na neuspeh.

Zagotovo jo je sooblikoval, ni je pa edini oblikoval. Na nastanek sekularnega humanizma je nedvomno vplivalo tudi krščanstvo, ni pa edino, ki je nanj vplivalo. Tu je še grška filozofija in še marsikaj. Je pa tudi res, da se takoj ko krščanstvu nekaj primešaš (krščanstvo + vstavi poljubno stvar), iz tega izcimi neprebavljiv hibrid).

Niti ne tako aktivno oblikoval, kot dopuščal, da je šlo vse v to smer. Religija je imela ogromen vpliv na potek zgodovine in škodljivih naukov, ki so pripeljali v današnje stanje niso obsodili, še več, RKC jih je spretno vključevala v krščanstvo. Teh prikolic je bilo vedno več in današnji nauk RKC je lep primer mešanice čistega nauka in vsega kar ne spada zraven; iz vseh religij in filozofij, praks, ritualov, itd kar jih je kdaj obstajalo v zahodni civilizaciji. RKC je uspelo ustvariti kongolmerat vsega in to je šlo tako daleč, da si upam trditi, da je njihov današnji nauk bolj neka mistična šola vseh možnih tradicij zahodne filozofije, kot pa krščanstvo. Globinski nauk RKC ima namreč zelo malo veze s SP, božja beseda pa je postala le nekakšna metafora za vse ostalo, kar prakticirajo Smo pa o tem že dovolj govorili, upam, da ne bom načel še ene debate o rimljanih

Hvala za dodatno pojasnilo.

Rkc konglomerat:
*genialna presaditev na keltski in rimski substrat (božič, velika noč)
razpršitev sporočila s čaščenjem "panteona" (angeli, svetniki)
*razpršitev sporočila v ti. ljudski religiji, kjer (skoraj) meji na magijo
*izpostavitev Marije
* pretirana racionalizacija teologije (ko je Akvinski doživel Božjo bližino, je hotel Summo preklicati)
*poskusi kontradiktiranja in usklajevanja z aktualnimi znanstvenimi trendi (podoba Zemlje v sistemu, pozitivizem, kreacionizem itd. ...)
*filozofizacija teologije in njen odmik od življenja
*odgovornost za duhovni blagor ljudstva represija presega milost
*okostenelost zaradi inštitucionalizacije
* univerzalizacija tako izrednega daru kot je celibat
* zahtevanje pravice do posredništva do BOga
*materialistični interes
* skrb za artefakte presega skrb za notranji tempelj: menda Janez 23. (?): "Naša dolžnost naj ne bo vzdrževanje muzejev, ampak zalivanje BOžjega vrta."
*nezmožnost nerepresivnega odgovarjanja na duhovne alternative
* dualnost Države in Cerkve do 20. stoletja - če ne dlje; zapletenost v nacionalistična prizadevanja, nejasnost v 2. sv. vojni, poskusi svetovne duhovne sinkretizacije
* retorično: le zakaj je moralo "V tem znamenju boš zmagal!" nujno pomeniti "v tem znamenju boš jih vse pobil"?


navedene alineje se da prisoditi še marsikateri obliki našega verskega življenja vobče ...

Hvala, še ena dobra analiza - kratko in jedrnato. Problem RKC se začne že pri samem njihovem pojmovanju tragičnosti človekovega padca na začetku, ki ga ne jemljejo dovolj resno. Zato mislijo, da se da vsaka stvar "pokrstiti".

No, ja smo že čisto . Morda bi veljalo o tem spregovoriti na kakem drugem mestu?