Če želiš je potrebno tak tudi pustiti.

Vsako doživetje Božjega delovanja, pa je umestno tudi izpričati, in odnos med brati je še kako potrebno širiti v spoznanje tem, ki si to žele. Kako pa naj se veselo oznanilo oznanja če ne tudi iz lastnih doživetij in spoznanj.

Seveda pa obstoja meja, s čim se popolnoma strinjam.

Seveda to, kar Jezus nekomu je ni glih neka tajna.

lp

Še nekaj besed o predestinaciji, ki jih je napisal R. Phillips in so v hrvaškem prevodu (na blogu Jasmina Milića):

1. del

2. del

Kratka, jedrnata in Biblijsko podkrepljena razlaga.

Hvala za linka!

Mene sicer pri tem tulipanu (TULIP) malce moti tisti L (limited atonement) , torej omejena sprava. Sprava je glede praktičnega efekta Kristusove žrtve (mislim aplikacijo) res omejena, čeprav teoretično zadostuje za ves svet.

Kako pa gledaš na Barthov model predestinacije?

Ni ravno klasično kalvinističen, pa vendar je bil Barth član Reformirane cerkve.

Barth je poskušal združiti nezdružljivo. Hotel je ostati trdno na reformiranih tleh, hkrati pa je pokoketiral s svobodovoljništvom. Torej, po Barthu smo predestinirani v Kristusu, kajti Bog je predestiniral edino Kristusa. Mi pa smo predestinirani kolikor in če smo v Kristusu. Barth je imel dober namen, na koncu pa pristal pri rezultatu, ki se mu reče svobodna volja. Mi se sami odločamo za Kristusa, in ko se odločimo, smo predestinirani za življenje. Ravno Barth, ki je imel toliko proti religiji kot delu brezbožnega človeka, nam spet ponuja religiozno dejanje (našo odločitev), s katerim si lahko pridobimo - prislužimo odrešenje. Kar pa je Barth na koncu pristal tudi pri nauku o apokatastazi, je tudi njegov nauk o predestinaciji čisto odvečen, saj smo vendar na koncu vsi v Kristusu predestinirani za življenje.

Tako vidim to reč.

No, pa da še jaz prislonim svoje (laično) mnenje:

Zame je najpomembneje, da je Karl Barth nauk o Trojstvu ponovno postavil v ospredje krščanske teologije - nauk, ki je primarnega pomena v vsaki krščanski misli.

Z veseljem sem prebral njegovo Kratko razlago Pisma Rimljanom...skratka, zame je bil izreden teolog in človek.

Vsekakor je bil Barth velik teolog in ga je bil Bog najbrž zelo vesel. Pravijo namreč, da ima Bog najraje ravno teologe, ker od njih vsak dan izve kaj novega o sebi.

Božja suverena izvolitev

Božja izbira, ne naša dela (R. C. Sproul)

V kratkem bi opisal lasten dogodek, ko bi se (v prenesenem pomenu) name skoraj zrušila hiša, pa sem pravočasno imel pri roki ustrezno podporo.
Pomembno pri tem je prav "**pravočasno", "**pri roki", "**ustrezno podporo"
Čeprav sem "**podporo" (govorim simbolično-v prenešenem pomenu) prinesel pred dogodkom sam na mesto, da je bilo "**pravočasno pri roki" je bilo to za povsem drug namen.
Prenešen pomen ni čisto nič pretiran, saj mi je res šlo življensko za nohte.


Hvala ti Gospod.

Božja izbira, ne naša dela.

Takšna pričevanja so zelo dragocena... Dobra praksa je zelo dragocena, saj potrjuje dobro teologijo.