In vendar govori Biblija tudi o plemstvu, še več, o kraljevski dinastiji, v katero je lahko vključen vsakdo, ki sprejme Jezusa za Gospoda – ni namreč spreobrnjenemu človeku samo Gospod in Kralj, temveč tudi brat. (...) Kristjan utegne biti pred človekom ubog tlačan ali celo suženj – pred Bogom pa je član dinastije. Ne baron ali grof ali vojvoda, do koder sam posega človek, pač pa samega najvišjega Kralja brat, član najožje dinastije brez zavidanja, zavdajanja in giljotine, kar daje Bog tistim, ki si tako hudo nižjega od tega niso jemali sami. Nekaj moramo priznati: plemstvo tega sveta uči svoje otroke Tischmanieren, lepega vedenja pri mizi, odpirati vrata, podržati plašč, poljubljanja rok, pravilnega naslavljanja. V redu. K temu je zavezano: Noblesse oblige! In se s tem hvali in postavlja. Plemstvo onega sveta, dano predvsem in najlažje tistim, ki so v prahu tega sveta, pa uči manire srca, ki se na ustavljajo pri mizi, vratih in besedah, čeprav resnični kristjan tudi tega ne zanemarja, ampak se stopnjuje v vse, kar v svoji globini pomeni »ljubezen do Boga in do bližnjega« – in se s tem ne hvali in ne postavlja. In tega ne goji in dela, ker bi moral, temveč v svobodi, ker je to del njegove nove narave, pridobljene po novem rojstvu. Kristjan, ker njegova ljubezen registrira tudi to, ne cmoka pri jedi in ne vstane od mize, preden vsi ne odlože pribora – a tu gre dlje od barona in grofa: tistega, ki v svoji nepoučenosti to vendarle dela, ne obsoja in se nad njim ne zgraža, temveč mirno vztraja pri svojem boljšem zgledu...
Vir
dizma- 02-26-2007
François de Salignac de la Mothe Fénelon
O, Gospod, ne vem, kaj bi te moral prositi; samo Ti veš, kaj potrebujem; ljubiš me bolj, kot se znam sam ljubiti. Oče, daj svojemu otroku, kar sam ne zna vprašati! Ne drznem si prositi za milost in tolažbo; samo stojim pred tabo, odpiram Ti svoje srce. Opazi moje potrebe, za katere ne vem; glej jih in stori po milosti. Udari ali ozdravi, potlači me ali dvigni; častim vse Tvoje namene, ne da bi jih poznal; tih sem; naj bom žrtev; vdajam se Ti, nimam druge želje, kot da izpolnim tvojo voljo! Nauči me moliti, moli v meni.
dizma- 03-02-2007
Nikolaj Berdjajev
Krščanstvo ceni predvsem svobodo človeškega duha in zato ne dopušča možnosti mehanskega vzgajanja človeških duš za zemeljski raj. To delo prepušča antikristu.
Nikolaj Berdjajev, Novi srednji vek, Razmišljanje o usodi Rusije in Evrope. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1999. S.121.
dizma- 03-02-2007
Sinclair Fergusson
Evangelikalizem 20. stoletja je tako dovzeten za "herezijo skavtskega krščanstva" ( "Prisegam, da da bom delal najbolje, izpolnjeval svojo dolžnost..." ) , da je obtesal krščanski evangelij na polovičnega Kristusa (Odrešenika, ne pa Gospoda) in polovično zveličanje (blagoslovi da, dolžnosti ne). Kako neumni smo, saj navaja Nova zaveza določene dolžnosti, ki izhajajo iz naše povezanosti z Jezusom Kristusom.
Določeni dobri ljudje, ki v bi radi v žalostni zmoti verniku naložili Postavo kot pravilo za življenje (sredstvo odrešenja), bi s tem hoteli le dobro (saj se trudijo biti pobožni), a celoten princip je zgrešen. Postava ni pravilo za življenje, ampak je za tistega, ki ima grešno naravo, na vsak način pravilo za smrt. Je daleč od tega, da bi prinesla moč odrešenja, ampak more prinesti le obsodbo. Je daleč od tega, da bi bila orodje svetosti, temveč je v bistvu, kot pravi Pavel, "moč greha" (prim. 1Kor 15,56).
dizma- 03-02-2007
Robert Murray M'Cheyne
Človek je tisto, kar je na kolenih pred Bogom in nič več.
dizma- 03-02-2007
J. I. Packer
Nova zaveza prepoveduje češčenje angelov ( prim. Kol 2,18; Rz 22,8.9 ) zapoveduje pa češčenje Jezusa in se dosledno osredotoča na Odrešenika - Bogočloveka kot na pravi objekt vere, upanja in ljubezni tukaj in zdaj. Vera, ki ne pozna tega poudarka, ni krščanstvo. V zvezi s tem naj ne bo nobenih napak!
Resnično življenje ne poteka pod oblastjo muhastih bogov, človek ni v svoji celovitosti izročen slepi igri naključij, na koncu te velike in strašne drame bodo vsi ti, ki jih za Biblijo zaradi klavzule o "sovražnem govoru" ne smem še enkrat našteti, po pravici dobili to, čemur so se zapisali in komur so služili - in bodo drugi, veliko redkejši, kakor napoveduje Jezus sam, ne po pravici, saj bi jih ta pridružila prvim, temveč po opravičenju iz Gospodove krvi, ki so jo še pravi čas hvaležno sprejeli, prejeli dediščino nebeškega kraljestva, kakor jim je obljubljena. Naj bo videti ta svet urejen še tako krivično in brezglavo, lahko izhajamo iz gotovosti, da vlada za tem naličjem časa vzoren bilančni red večnostne perspektive.
Koristno je, da prosimo edino to, da bi bili z Jezusom. Bogat je namreč vsak, ki je z Jezusom, četudi je materialno ubog. Tisti, ki daje prednost zemeljskim stvarem pred duhovnimi, bo namreč oboje izgubil, tisti pa, ki hrepeni po nebeških, bo s tem vsekakor dosegel tudi zemeljske dobrine.
Manj ko beremo Božjo besedo, manj jo bomo želeli brati in manj ko molimo, manj si bomo želeli moliti.
dizma- 03-10-2007
Martyn Lloyd-Jones
Človek, ki ima v sebi resnični mir, je človek, ki nikoli ne neha biti začuden nad dejstvom, da ga ima, začuden nad dejstvom, da je bil opravičen in da se je Bog ozrl nanj ter ga poklical po svoji milosti.
dizma- 03-10-2007
Silvano Fausti
Če ljubiš Gospoda, prebivaš v njem, kajti človek je tam, kjer je njegovo srce. Po ljubezni je on v tebi in ti v njem in sta drug drugemu bivališče. Tako je njegovo veselje v tebi; on je tvoje veselje in njegovo veselje je tudi tvoje; deležen si skupne radosti Očeta in Sina (prim. Lk 10,21 sl.), njunega večnega medsebojnega "da", njunega življenja.
S. Fausti, Priložnost ali skušnjava? Umetnost razločevanja in odločanja. Župnijski urad Ljubljana Dravlje, Ljubljana 2000
dizma- 03-10-2007
Henri Boulad
'Ljubiti' pomeni hoteti biti z drugimi, hoteti biti kakor drugi. Če je Bog ljubezen, mora nujno iskati človekovo bližino in deliti njegovo usodo. V svojem Sinu je Bog poslal svojo ljubezen in se s človekom povezal. Krščanski Bog je v resnici živel s človekom - Emanuel - to je bilo za božjo ljubezen nujnost. "In Beseda se je učlovečila in med nami prebivala" (Jn 1,14a).
H. Boulad, Modrost srca, kam duša teži. Župnijski urad Ljubljana-Dravlje, Ljubljana 1995. S. 79.
dizma- 03-10-2007
Michel Quoist
Bog se je utelesil v Jezusu Kristusu. Veliko ljudi zapravlja čas s tem, da bi ga raztelesili. Zato ga iščejo v oblakih, zgrešijo pa ga na svoji vsakdanji poti.
M. Quoist, Odprtega srca. Celje, Mohorjeva družba 1986. S. 152.
dizma- 03-10-2007
Brent Riggs
Reka žive vode ne priteka v obliki najnovejšega krščanskega trenda, mode, gibanja, knjige ali trika, ki bi zbujal vašo pozornost.